Atopijski dermatitis (AD) – verjamemo, da veste že veliko splošnega, kot na primer, da je to kronična, vnetna kožna motnja, ki jo spremlja srbež. Najbolj viden znak te bolezni je ekcem, ki se navadno nahaja na tipičnih predelih kože, odvisno od starosti posameznika.
Najbrž ste že slišali, da se velikokrat hujše oblike atopijskega dermatitisa zdravi s kortikosteroidi. Blažje oblike pa po navadi negujemo s kvalitetnimi kozmetičnimi izdelki. Takšni izdelki zadržujejo vlago v koži in jo zaščitijo pred zunanjimi vplivi, kot recimo Rilastil Xerolact PB balzam.
Kaj še naredijo kozmetični izdelki?
- Pripomorejo k ponovni vzpostavitvi pravilnega delovanja kožne pregrade.
- Poskrbijo, da iz kože izhlapi čim manj vode.
- Fizično ščitijo poškodovano kožo pred zunanjimi dejavniki.
- Pripomorejo k boljši zgradbi kože.
Osnovnih stvari o atopijskem dermatitisu je veliko in so tudi že dobro poznane. Kaj pa je novega?
Koža in njen pH
Kožna mikrobiota = vsi mikrobi, ki živijo na in v koži. Lahko so bakterije, glive ali virusi. Njihova naloga je zaščita kože, hkrati pa tudi ohranjanje kožne pregrade.
Normalen pH kože je okoli 5,5. Ohranjanje pH med 4 in 6 pa izboljša homeostazo normalne kožne mikrobiote in omogoča normalno delovanje encimov, ki jih najdemo na koži. Zaradi vseh navedenih informacij je kožna mikrobiota zelo pomembna pri ohranjanju zaščitne vloge kože.
Med intenzivnim praskanjem se spremeni tudi kožna mikrobiota, ki med drugim povzroči zvišanje pH pri bolnikih z AD. Sprememba pH kože pa dodatno poslabša obstoječe stanje AD.
Kaj se dogaja s kožo med izbruhi atopijskega dermatitisa?
Vsaka koža ima mikrobioto, ki se lahko razlikuje med posamezniki. Med izbruhi AD prevladuje ena vrsta bakterije in sicer Staphylococcus aureus, medtem ko je v normalen stanju v mikrobioti prisotnih več vrst bakterij. S. aureus pa je problematičen, saj poskrbi, da se vnetje v koži ohranja. Povzroči motnjo kožne pregrade in imunski odziv tipa 2. Se pravi, da smo neprestano v obdobju izbruhov AD, kar posledično pomeni, da je kožna pregrada ves čas uničena. Nedelovanje pregrade pa vodi v še večjo dovzetnost za vdor alergenov in drugih snovi v kožo.
Analiza poroča, da je stopnja kolonizacije na koži brez lezij (zdrava koža) 39 %, medtem ko je na koži z lezijami (atoijska koža) kar 70 %.
Praskanje in atopijski dermatitis
Srbež in posledično praskanje ogroža kožno pregrado in krepi nenormalen imunski odgovor. Takšen odziv pa stimulira keratinocite (celice v povrhnjici), da sproščajo citokine (beljakovine) in druge vnetne dejavnike. Veliko od teh molekul pa je znanih, da povzročajo srbež.
Kaj to zdaj pomeni v praksi? Če se bomo praskali, se bodo v telesu sprožile reakcije, ki bodo dale signale, da se izloča še več molekul, ki povzročajo srbež. Torej je to začaran krog. Seveda, bi bilo najlažje, če bi se preprosto nehali praskati, ampak kako to dopovedati majhnemu otroku?
Srbež bomo lahko zmanjšali le, če bo pH kože ponovno fiziološki, se pravi med 4 in 6. Pri posameznikih z AD, pa je pH po navadi alkalen (večji od fiziološkega) in je zato naselitev bakterije Staphylococcus Aureus olajšana.
Še ena zanimivost
Koža nas lahko srbi tudi pri luskavici, a se moramo zavedati, da ne gre za isti srbež kot pri AD. V reakcijo so vpletene druge molekule, ki sprožijo srbečico in se zato ne moremo posluževati enakega zdravljenja, ker ne bo uspešno. Pri AD so namreč v igri posebni receptorji, ki niso isti kot pri luskavici.
Kaj so prebiotiki in čemu služijo?
Prebiotiki so neživi izvlečki nepatogenih bakterij, ki ugodno vplivajo na eno ali več vrst koristnih bakterij, saj stimulirajo njihovo rast in/ali aktivnost. Z drugimi besedami, prebiotiki so skupina živil, ki jih ni mogoče prebaviti in so hrana za že obstoječe bakterije v mikrobioti. V kombinaciji s postbiotiki (izločki bakterij), ki so prisotni v Rilastil Xerolact PB Balzamu, pa poskrbimo, da se kožna pregrada uspešno brani pred zunanjimi dejavniki. Poleg normalnega delovanja kožne bariere, omenjena kombinacija tudi zaščiti in ohranja kožno mikrobioto v ravnovesju.
Z nanosom prebiotikov na kožo, imajo ti sposobnost podpiranja normalnega delovanja kožne mikrobiote. V primeru porušene mikrobiote, pa jo poskušajo ponovno vzpostaviti.
Študija je tudi pokazala, da topikalna (nanos na kožo) uporaba prebiotika vpliva na bakterijo S. aureus. Takšen pristop poskrbi za uravnovešen imunski sistem in ponovno vzpostavitev kožne mikrobiote. To je zelo pomembno pri kožnih boleznih, ki so povezane z imunskim sistemom, kot recimo atopijski dermatitis, rozacea, akne in pa luskavica.
Torej, kaj naredijo prebiotiki?
- Sposobni so stabilizirati kožno mikrobioto.
- Obnovijo celovitost mikrobiote.
- Preprečijo nastanek zapletov zaradi rasti bakterij in patogenih gliv (vnetja).
- Delujejo zaviralno proti rasti Staphilococcus aureus. Delovanje je selektivno, saj ne vpliva na druge mikroorganizme normalne kožne mikrobiote.
Zakaj še lahko pride do poškodbe kožne pregrade?
V študijah so ugotovili, da imajo posamezniki z atopijskim dermatitisom mutacijo v genu, ki kodira protein filagrin. Omenjeni protein je del kožne bariere, posledice nepravilnega delovanja pa se kažejo kot:
- Nezmožnosti ohranjanja optimalne vlage v koži.
- Nezmožnost vzdrževanja kislega pH na površini kože.
Posledično je večja tudi transepidermalna izguba vode, kar najlažje vidimo kot suho kožo, ki jo spremlja srbež, kar lahko vodi v AD.
To pa lahko ublažimo že s pravilnim čiščenje kože in nego po tuširanju. Priporočamo uporabo Rilastil Xerolact čistilnega olja, ki zaradi blagih čistilnih sredstev nežno očisti kožo. Rilastil Xerolact čistilno olje pa zaradi vsebnosti olj poskrbi, da koža ne izgubi preveč vlage, hkrati pa kožo še neguje. Za vsakodnevno nego atopijske in suhe kože pa uporabite tudi Rilastil Xerolact PB balzam.
LITERATURA:
– Langan M, Irvine A, Weidinger S: Atopic dermatitis, The Lancet, 2020;396(10247): 345–360.
– Kahremany S, Hofmann L, Harari M, Gruzman A, Cohen G: Pruritus in psoriasis and atopic dermatitis: current treatments and new perspectives, Pharmacological Reports, 2021;73(2): 443–453
– Renert-Yuval Y, Guttman-Yassky E: What is New in Atopic Dermatitis, Dermatologic Clinics, 2019: 1-9
– Chen P, He G, Qian J, Zhan Y, Xiao R: Potential role of the skin microbiota in Inflammatory skin diseases, Journal of Cosmetic Dermatology, 2020: 1-10
– Kobayashi T, Imanishi I: Epithelial–immune crosstalk with the skin microbiota in homeostasis and atopic dermatitis – a mini review, Veterinary Dermatology, 2021: 1-8
– Seite S, Zelenkova H, Martin R: Clinical efficacy of emollients in atopic dermatitis patients – relationship with the skin microbiota modification, Clinical, Cosmetic and Investigational Dermatology, 2017;10: 25–33
